Iskanje vodstvenih kadrov na področju OSS/BSS

Slovenski trg operativnih in poslovnih podpornih sistemov (OSS/BSS) v obdobju 2026–2030 prehaja v fazo pospešene industrijske izvedbe, ki jo narekujeta modernizacija telekomunikacijske infrastrukture in obsežna digitalizacija javnega sektorja. Tradicionalni modeli upravljanja omrežij se umikajo oblačnim arhitekturam in integraciji umetne inteligence. Največji akterji, vključno s Telekomom Slovenije in Telemachom, nadaljujejo z močnimi investicijami v optična omrežja, napredna brezžična in RAN omrežja ter 5G infrastrukturo. Hkrati se v industrijskem sektorju krepi povpraševanje po vzpostavitvi zasebnih omrežij, kar od sistemskih integratorjev zahteva nove pristope k avtomatizaciji storitev. Ta prehod zahteva specifičen profil vodstvenih in tehničnih kadrov, ki razumejo tako kompleksnost telekomunikacijskih protokolov kot tudi sodobne koncepte sistemske integracije.

Ključni pospeševalec zaposlovanja na področju OSS/BSS je novo regulatorno okolje. Z uveljavitvijo Zakona o informacijski varnosti (ZInfV-1), ki v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo NIS 2, je kibernetska varnost postala neposredna odgovornost vodstev podjetij. Pod nadzorom Urada Vlade RS za informacijsko varnost (URSIV) morajo zavezanci izpolnjevati stroge zahteve glede obvladovanja tveganj in poročanja o incidentih. To je ustvarilo izjemno povpraševanje po direktorjih za kibernetsko odpornost (CISO), strokovnjakih za varnost dobavnih verig in upravljavcih tveganj. Za podrobnejši vpogled v to, kako te zakonodajne zahteve preoblikujejo profile iskanih kandidatov, je na voljo pregled trga talentov za OSS/BSS.

Vzporedno z regulatornimi pritiski trg oblikujejo strateški državni projekti, kot je vzpostavitev državnega računalniškega oblaka (DRO) in centralne platforme za storitve umetne inteligence. Smernice Ministrstva za digitalno preobrazbo zahtevajo, da se občutljivi podatki obdelujejo v varnih, lokalno nadzorovanih okoljih. Posledično se krepi potreba po arhitektih oblačnih rešitev in inženirjih za integracijo umetne inteligence, ki znajo varno vpeljati napredna orodja v obstoječe IT arhitekture. Dinamiko teh novih vlog in kompetenc podrobneje analizirajo trendi zaposlovanja na področju OSS/BSS.

Ponudbo talentov v Sloveniji zaznamuje strukturno pomanjkanje izkušenih strokovnjakov, ki ga dodatno zaostruje odliv kadrov v tujino in delo na daljavo za tuja podjetja. Medtem ko Fakulteta za računalništvo in informatiko (FRI) v Ljubljani ter Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) v Mariboru zagotavljata stalen dotok mladih inženirjev, na trgu primanjkuje senior profilov z dokazanimi izkušnjami pri vodenju kompleksnih integracij. Posledično so plače za izkušene IT strokovnjake na področju sistemske integracije in kibernetske varnosti močno zrasle, pri čemer prejemki za senior in vodstvene pozicije pogosto presegajo 8.000 do 10.000 EUR bruto mesečno, dopolnjeni z variabilnimi nagradami, vezanimi na uspešnost projektov.

Geografsko gledano ostaja Ljubljana nesporno središče zaposlovanja za OSS/BSS, saj združuje ključne regulatorje, sedeže največjih telekomunikacijskih operaterjev in vodilne ponudnike IT storitev. Maribor se uveljavlja kot pomembno sekundarno vozlišče, ki privablja operacije IT storitev zaradi močnega akademskega zaledja in konkurenčnejših stroškov poslovanja. Za organizacije, ki delujejo na trgu, ki ga pokriva Slovenija, bo v prihodnjih letih ključna sposobnost privabljanja talentov, ki združujejo tehnično odličnost s poglobljenim razumevanjem lokalnega regulatornega in poslovnega okolja.